Sodba Splošnega sodišča (osmi razširjeni senat) z dne 25. junija 2025.

Zadeva T‑239/23

Comité interprofessionnel du vin de Champagne

in

Institut national de l’origine et de la qualité (INAO)

proti

Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino

Sodba Splošnega sodišča (osmi razširjeni senat) z dne 25. junija 2025

„Znamka Evropske unije – Postopek z ugovorom – Prijava besedne znamke Evropske unije NERO CHAMPAGNE – Prejšnja ZOP ‚Champagne‘ – Relativni razlog za zavrnitev – Člen 8(6) Uredbe (EU) 2017/1001 – Člen 103(2)(a) in (c) Uredbe (ES) št. 1308/2013 – Znamka, ki vsebuje ZOP – Proizvodi, ki so v skladu s specifikacijo ZOP – Obveznost obrazložitve – Člen 94 Uredbe 2017/1001“

Kmetijstvo – Enotne zakonodaje – Zaščita geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila – Uredba št. 1308/2013 – Znamka, ki vsebuje ali jo sestavlja zaščitena označba porekla – Ovira za registracijo take znamke – Neobstoj

(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1308/2013, člena 102(1) in 103(2))

(Glej točke od 31 do 34.)

Kmetijstvo – Skupna ureditev trgov – Vino – Opis in predstavitev vin – Zaščitene označbe porekla in zaščitene geografske označbe – Izkoriščanje ugleda zaščitene označbe porekla – Proizvodi in storitve, ki se nanašajo na take proizvode, ki so v skladu s specifikacijo zaščitene označbe porekla – Neizpodbojna domneva o neizkoriščanju ugleda te označbe – Izključitev

(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1308/2013, člen 103(2)(a)(ii))

(Glej točke od 47 do 52, od 58 do 60, od 64 do 66 in 69.)

Kmetijstvo – Skupna ureditev trgov – Vino – Opis in predstavitev vin – Zaščitene označbe porekla in zaščitene geografske označbe – Izkoriščanje ugleda zaščitene označbe porekla – Pojem – Uporaba zaščitene označbe porekla, s katero se želi pridobiti neupravičena korist od njenega ugleda

(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1308/2013, člen 103(2)(a)(ii))

(Glej točko 52.)

Kmetijstvo – Skupna ureditev trgov – Vino – Opis in predstavitev vin – Zaščitene označbe porekla in zaščitene geografske označbe – Varstvo pred napačnimi ali zavajajočimi označbami – Obseg

(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1308/2013, člen 103(2)(c))

(Glej točko 75.)

Znamka Evropske unije – Opredelitev in pridobitev znamke Evropske unije – Relativni razlogi za zavrnitev – Ugovor imetnika neregistrirane znamke ali drugega znaka, ki se uporablja v gospodarskem prometu – Geografske označbe in označbe porekla – Besedna znamka NERO CHAMPAGNE – Označba porekla Champagne

(Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta št. 1308/2013, člena 103(2)(a) in (c), ter št. 2017/1001, člen 8(6))

(Glej točke od 80 do 84.)

Povzetek

Splošno sodišče se je v sodbi izreklo, na eni strani, o členu 103(2)(a)(ii) Uredbe št. 1308/2013 (

1) glede novega vprašanja morebitnega izkoriščanja ugleda zaščitene označbe porekla (ZOP), kadar je znamka, ki vsebuje to ZOP, registrirana samo za proizvode, ki so v skladu s specifikacijo zadevne ZOP, in za storitve, ki se nanašajo na take proizvode, ter na drugi strani, o členu 103(2)(c) Uredbe št. 1308/2013 glede možnosti, da lahko znamka, ki vsebuje ZOP, posreduje napačno ali zavajajočo informacijo.

Družba Nero Lifestyle Srl je 19. februarja 2019 pri Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) vložila zahtevo za registracijo besedne znamke NERO CHAMPAGNE za več proizvodov in storitev (

2). Nekaj mesecev pozneje, 2. avgusta 2019, sta tožeči stranki, Comité interprofessionnel du vin de Champagne in Institut national de l’origine et de la qualité (nacionalni inštitut za poreklo in kakovost, INAO), vložili ugovor zoper registracijo prijavljene znamke, pri čemer sta se oprli na ZOP „Champagne“, registrirano v Evropski uniji za vino od 18. septembra 1973.

Oddelek za ugovore pri EUIPO je delno ugodil ugovoru glede nekaterih storitev na podlagi člena 103(2)(c) Uredbe št. 1308/2013, glede drugih proizvodov in storitev pa je ugovor zavrnil.

Odbor za pritožbe pri EUIPO, pri katerem sta tožeči stranki vložili pritožbo, je z odločbo z dne 17. februarja 2023 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) delno razveljavil odločbo oddelka za ugovore v delu, v katerem je bil z njo zavrnjen ugovor za nekatere storitve, in posledično ugodil ugovoru za te storitve. Zavrnil pa je ugovor za druge proizvode in storitve, ki se nanašajo na proizvode, ki so v skladu z ZOP „Champagne“.

V teh okoliščinah je bil pri Splošnem sodišču vložen predlog za razveljavitev in spremembo odločbe odbora za pritožbe v delu, v katerem je bil ugovor zavrnjen.

Presoja Splošnega sodišča

Na prvem mestu, Splošno sodišče je navedlo, da člen 102(1) Uredbe št. 1308/2013 načeloma ne prepoveduje, da bi znamka lahko vsebovala ZOP ali bila iz nje sestavljena. Registracija take znamke se zavrne ali razveljavi le v dveh primerih, in sicer kadar ZOP ni v skladu s specifikacijo zadevnega proizvoda ali kadar je njena uporaba zajeta v členu 103(2) te uredbe. Zadnjenavedeni člen določa izčrpen seznam praks, pred katerimi so ZOP zaščitene. Natančneje, namen člena 103(2)(a)(ii) je zaščititi ZOP pred kakršno koli neposredno ali posredno komercialno uporabo, če bi taka uporaba izkoriščala ugled ZOP.

Tako je iz člena 102(1) v povezavi s členom 103(2) Uredbe št. 1308/2013 razvidno, da ti določbi ne ovirata registracije znamke, ki vsebuje ali jo sestavlja ZOP kot taka, razen kadar je taka registracija v nasprotju z enim od zgoraj navedenih primerov.

Na drugem mestu, Splošno sodišče se je izreklo o „teoriji omejitve“ (

3), ki jo je odbor za pritožbe pri EUIPO uporabil v izpodbijani odločbi. V skladu s to teorijo se v bistvu domneva, da znamka, ki vključuje ZOP, načeloma ne more izkoriščati ugleda te ZOP, kadar je ta znamka registrirana izključno za proizvode, ki so v skladu s specifikacijo te ZOP, in za storitve, ki se nanašajo na take proizvode.

Vendar je Splošno sodišče poudarilo, da je v izpodbijani odločbi uporaba te „teorije omejitve“ nejasna, zlasti glede narave domneve o neizkoriščanju ugleda ZOP. Zato je Splošno sodišče svoje razlogovanje razdelilo na dve možnosti, in sicer, na eni strani, da gre za neizpodbojno domnevo, in na drugi strani, da gre za izpodbojno domnevo.

Splošno sodišče je v zvezi s prvo možnostjo ugotovilo, da je odbor za pritožbe navedel, da se člen 103(2) Uredbe št. 1308/2013 ne uporablja, ker se prijavljena znamka nanaša na proizvode, ki so v skladu s specifikacijo ZOP, in na storitve v zvezi s takimi proizvodi. Vendar se primeri, našteti v členu 103(2) te uredbe, ne nanašajo na proizvode, ki niso v skladu s specifikacijo. Člen 103(2)(a)(ii) namreč ne določa, da se uporablja zgolj za uporabo zadevne ZOP za primerljive proizvode ali za proizvode in storitve, ki niso v skladu s specifikacijo te ZOP. Tako nič v besedilu člena 103(2)(a)(ii) in od (b) do (d) te uredbe ne kaže na to, da se primeri, ki so tam določeni, ne morejo uporabiti za uporabo ZOP za proizvode, ki so v skladu z njeno specifikacijo.

Zato je Splošno sodišče ugotovilo, da se je na člen 103(2)(a)(ii) Uredbe št. 1308/2013 mogoče sklicevati za ugovarjanje registraciji znamke, ki vsebuje ali jo sestavlja ZOP, kljub dejstvu, da so proizvodi in storitve, ki se nanašajo na take proizvode in so označeni s prijavljeno znamko, v skladu s specifikacijo zadevne ZOP. V zvezi s tem bi moral odbor za pritožbe opraviti analizo, da bi ocenil, ali prijavljena znamka izkorišča ugled ZOP, in sicer, ali je namen uporabe te ZOP neupravičeno izkoristiti njen ugled.

Zato je Splošno sodišče menilo, da je odbor za pritožbe z uvedbo neizpodbojne domneve napačno uporabil pravo pri razlagi člena 103(2)(a)(ii) Uredbe št. 1308/2013.

V zvezi z možnostjo, da je domneva o neizkoriščanju ugleda ZOP izpodbojna, je Splošno sodišče navedlo, da je mogoče domnevati, da znamka, ki vsebuje ali jo sestavlja ZOP in ki je registrirana zgolj za proizvode, ki ustrezajo specifikaciji te ZOP, ali za z njo povezane storitve, ne bo neupravičeno izkoriščala ugleda te ZOP v smislu člena 103(2)(a)(ii) Uredbe št. 1308/2013, saj naj bi se uporabljala na trgu le za proizvode, ki izpolnjujejo zahteve glede kakovosti v zvezi s to ZOP, ali za storitve, povezane s takimi proizvodi. Vendar je to domnevo mogoče ovreči, kadar je mogoče na podlagi konkretnih, utemeljenih in skladnih elementov dokazati, da lahko določena znamka neupravičeno izkorišča ugled ZOP, tudi če označuje le proizvode, ki so v skladu s specifikacijo te ZOP ali z njo povezanimi storitvami. Organi EUIPO morajo torej preveriti, ali je na podlagi takih elementov mogoče ovreči to domnevo.

Posledično je Splošno sodišče navedlo, da če se izpodbijana odločba razlaga tako, da uvaja izpodbojno domnevo, v njej pravo ni bilo napačno uporabljeno. Vendar je treba preučiti, ali je odbor za pritožbe pravno zadostno navedel razloge, zaradi katerih je ugotovil, da ta domneva v obravnavani zadevi ni bila ovržena.

Splošno sodišče je navedlo, da je bilo v fazi upravnega postopka navedenih več elementov, ki naj bi dokazovali, da bi prijavljena znamka lahko izkoristila ugled ZOP „Champagne“. Med drugim gre za velik ugled ZOP „Champagne“, za dejstvo, da je prijavljena znamka besedna znamka, ki se na trgu lahko uporablja na številne različne načine, tudi v nasprotju s cilji ZOP, ali pa za trditve v zvezi z označevanjem proizvodov, ki jih trži družba Nero Lifestyle.

Splošno sodišče je tako ocenilo, da je odbor za pritožbe, ker ni zadostno pojasnil, zakaj s predloženimi dokazi v obravnavani zadevi ni bilo mogoče ovreči domneve, kršil obveznost obrazložitve, ki mu je naložena.

Zato je Splošno sodišče odločbo odbora za pritožbe razveljavilo v delu, v katerem je bila z njo zavrnjena pritožba, vložena pri njem.

Na zadnjem mestu, Splošno sodišče je preučilo, ali bi bilo prijavljeno znamko, ki v svojem imenu vsebuje ZOP „Champagne“, mogoče dojeti, kot da posreduje napačno ali zavajajočo informacijo v smislu člena 103(2)(c) Uredbe št. 1308/2013 (

4). Na eni strani je poudarilo, da se izraz „nero“ uporablja v imenu več znanih italijanskih sort vinske trte in v poimenovanju več zvrsti trt. Upoštevna javnost bi bila torej lahko zavedena v zmoto, tako da bi mislila, da prijavljena znamka spominja na sorto vinske trte zadevnega šampanjca.

Na drugi strani bo italijansko govoreča javnost izraz „nero“ razumela, kot da pomeni „črno“. Tako bi lahko bila upoštevna javnost zavedena v zmoto tudi glede barve vina iz pokrajine Champagne, ki se trži pod prijavljeno znamko, tako da bi mislila, da gre za novo zvrst šampanjca, in sicer „črni šampanjec“, čeprav je v skladu s specifikacijo ZOP šampanjec lahko le bel ali rosé.

Posledično je Splošno sodišče menilo, da je odbor za pritožbe pri EUIPO storil napako pri presoji, ker je menil, da prijavljena znamka ne spada na področje uporabe člena 103(2)(c) Uredbe št. 1308/2013.

Splošno je sodišče tako uporabilo svoje reformatorično pooblastilo in ugodilo ugovoru za zadevne proizvode in storitve, vključno z „vini, ki so v skladu s specifikacijo [ZOP] ‚Champagne‘“ iz razreda 33.

(

1) Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 ( UL 2013, L 347, str. 671 ).

(

2) Natančneje, šlo je za proizvode in storitve iz razredov 33, 35 in 41 v smislu Nicejskega aranžmaja o mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev zaradi registracije znamk z dne 15. junija 1957, kakor je bil revidiran in spremenjen.

(

3) Ta teorija izhaja iz smernic EUIPO v zvezi s preizkusom znamk Evropske unije (del C (Ugovor), oddelek 6 (Geografske označbe), točka 3.1.3 (Omejitve v zvezi z obsegom zaščite GO na podlagi relativnih razlogov)). V skladu s temi smernicami je, „kadar specifikacija prijave [znamke] v zvezi s proizvodi, ki so enaki proizvodom, zajetim z [ZOP ali ZGO], vključuje le proizvode, ki so v skladu s specifikacijo zadevne [ZOP ali ZGO], za te proizvode funkcija zadevne [ZOP ali ZGO] zagotovljena. Prijava [znamke] namreč zajema le proizvode s specifičnim geografskim poreklom in s posebnimi s tem povezanimi lastnostmi. Zato je treba vsak ugovor, vložen zoper prijavo [znamke], ki je ustrezno omejena, zavrniti.“

(

4) Namen člena 103(2)(c) Uredbe št. 1308/2013 je zaščititi ZOP in zaščitene geografske označbe (ZGO) pred „vsako drugo napačno ali zavajajočo navedbo izvora, porekla, vrste ali bistvenih lastnosti proizvoda na notranji ali zunanji embalaži, v reklamnem gradivu ali dokumentih, ki se nanašajo na zadevni vinski proizvod, in pred uporabo embalaže, ki lahko ustvari napačen vtis o poreklu proizvoda“.