z dne 9. januarja 2024 (*1)
„Predhodno odločanje – Člen 267 PDEU – Možnost predložitvenega sodišča, da upošteva sodbo Sodišča, ki je bila izdana v postopku predhodnega odločanja – Nujnost zaprošene razlage za to, da bi predložitveno sodišče lahko izdalo sodbo – Neodvisnost sodnikov – Pogoji za imenovanje sodnikov splošnih sodišč – Možnost izpodbijanja sklepa, s katerim je bilo pravnomočno odločeno o predlogu za ukrepe zavarovanja – Možnost izločitve sodnika iz sodnega senata – Nedopustnost predlogov za sprejetje predhodne odločbe“
V združenih zadevah C‑181/21 in C‑269/21,
katerih predmet sta predloga za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki sta ju vložili Sąd Okręgowy w Katowicach (regionalno sodišče v Katovicah, Poljska) in Sąd Okręgowy w Krakowie (regionalno sodišče v Krakovu, Poljska) z odločbama z dne 18. marca 2021 in 31. marca 2021, ki sta na Sodišče prispeli 23. marca 2021 oziroma 27. aprila 2021, v postopkih
M. S . (C‑181/21),
ob udeležbi
Rzecznik Praw Obywatelskich,
Prokuratura Okręgowa w Katowicach,
in
BC,
DC
proti
X (C‑269/21),
ob udeležbi
Rzecznik Praw Obywatelskich,
Prokuratura Okręgowa w Krakowie,
SODIŠČE (veliki senat),
v sestavi K. Lenaerts, predsednik, L. Bay Larsen, podpredsednik, A. Arabadjiev, predsednik senata, A. Prechal, predsednica senata, E. Regan, N. Piçarra, Z. Csehi, predsedniki senatov, in O. Spineanu‑Matei, predsednica senata, M. Ilešič, sodnik, L. S. Rossi, sodnica, I. Jarukaitis (poročevalec), A. Kumin, N. Jääskinen, sodniki, I. Ziemele, sodnica, in J. Passer, sodnik,
generalni pravobranilec: A. M. Collins,
sodna tajnica: M. Siekierzyńska, administratorka,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 29. junija 2022,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 15. decembra 2022
izreka naslednjo
1Predloga za sprejetje predhodne odločbe se nanašata na razlago člena 2, člena 6, od (1) do (3), ter člena 19(1), drugi pododstavek, PEU, v povezavi s členom 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina).
2Ta predloga sta bila vložena v zadevi C‑181/21 v okviru spora med zasebno družbo in potrošnikom v zvezi s terjatvijo, ki izhaja iz kreditne pogodbe, in v zadevi C‑269/21 v okviru spora med potrošnikoma in banko v zvezi s terjatvijo in zahtevkom za razglasitev ničnosti kreditne pogodbe, izražene v tuji valuti.
3Člen 179 Konstytucja Rzeczypospolitej Polskiej (ustava Republike Poljske, v nadaljevanju: ustava) določa:
„Sodnike na predlog Krajowa Rada Sądownictwa [(nacionalni sodni svet, Poljska) (v nadaljevanju: KRS)] imenuje predsednik republike za nedoločen čas.“
4Člen 186(1) ustave določa:
„[KRS] je varuh neodvisnosti sodišč in sodnikov.“
5Člen 187 ustave določa:
„(1) [KRS] sestavljajo:
[…]
(3) Mandat izvoljenih članov [KRS] traja štiri leta.
(4) Ureditev, področje delovanja, način dela [KRS] in način izvolitve njegovih članov so določeni z zakonom.“
6Člen 3 ustawa Prawo o ustroju sądów powszechnych (zakon o organizaciji splošnih sodišč) z dne 27. julija 2001 (Dz. U. št. 98, pozicija 1070), kot je bil spremenjen z ustawa o zmianie ustawy – Prawo o ustroju sądów powszechnych, ustawy o Sądzie Najwyższym oraz niektórych innych ustaw (zakon o spremembi zakona o splošnih sodiščih, zakona o vrhovnem sodišču in nekaterih drugih zakonov) z dne 20. decembra 2019 (Dz. U. iz leta 2020, pozicija 190), ki je začel veljati 14. februarja 2020 (v nadaljevanju: zakon o splošnih sodiščih) določa:
„(1) Sodniki vzpostavijo sodno samoupravo.
(2) Organi sodne samouprave so:
7V skladu s členom 24(1) zakona o splošnih sodiščih minister za pravosodje imenuje predsednike sądy okręgowe (regionalna sodišča) izmed sodnikov sądy apelacyjne (višja sodišča), sądy okręgowy (regionalna sodišča) ali sądy rejonowe (okrajna sodišča) za obdobje šestih let v skladu s členom 26 tega zakona. Minister za pravosodje po imenovanju predsednika sąd okręgowy (regionalno sodišče) tega predstavi na pristojni generalni skupščini sodnikov sąd okręgowy (regionalno sodišče).
8V skladu s členom 29(1) tega zakona kolegij sąd apelacyjny (višje sodišče) opravlja naloge, določene z navedenim zakonom, in:
„[…]
(1a) daje mnenja o kandidatih za sodnike zadevnega sąd apelacyjny (višje sodišče […].“
9V skladu s členom 31 zakona o splošnih sodiščih kolegij sąd okręgowy (regionalno sodišče) med drugim poda svoje mnenje o kandidatih za sodnika zadevnega sąd okręgowy (regionalno sodišče) in sądy rejonowe (okrajna sodišča). Na podlagi člena 30(1) tega zakona so v sestavi tega kolegija v skladu s točko 1 te določbe predsednik zadevnega sąd okręgowy (regionalno sodišče) in v skladu s točko 2 navedene določbe predsedniki sądy rejonowe (okrajna sodišča), ki spadajo v območje pristojnosti tega sąd okręgowy (regionalno sodišče), pri čemer je ta točka 2 začela veljati 14. februarja 2020. V skladu s členom 31(3) navedenega zakona, ki je prav tako začel veljati 14. februarja 2020, se lahko delegati generalne skupščine sodnikov sąd okręgowy (regionalno sodišče) udeležujejo sej, na katerih mora navedeni kolegij podati mnenje o kandidatih za sodnika tega sąd okręgowy (regionalno sodišče), in imajo glasovalno pravico zgolj za to.
10Člen 33 zakona o splošnih sodiščih je v različici, ki je veljala do 13. februarja 2020, določal:
„1. Generalno skupščino sodnikov z območja pristojnosti sąd apelacyjny (višje sodišče) sestavljajo sodniki zadevnega sąd apelacyjny (višje sodišče), predstavniki sodnikov sądy okręgowe (regionalna sodišča), ki delujejo na območju pristojnosti tega sąd apelacyjny (višje sodišče) [….], in predstavniki sodnikov sądy rejonowe (okrajna sodišča), ki delujejo na območju pristojnosti tega sąd apelacyjny (višjega sodišča) […].
[…].“
11V skladu s členom 35(1) zakona o splošnih sodiščih generalno skupščino sodnikov sąd okręgowy (regionalno sodišče) sestavljajo vsi sodniki tega sodišča. Sodniki, dodeljeni za opravljanje funkcije sodnika na navedenem sodišču, lahko sodelujejo na tej skupščini, vendar nimajo glasovalne pravice.
12Od 14. februarja 2020 lahko ta skupščina v skladu s členom 36(1), točka 2, tega zakona izvoli delegate, ki se udeležujejo sej, na katerih mora kolegij zadevnega sąd okręgowy (regionalno sodišče) podati svoje mnenje o kandidatih za sodnika tega sąd okręgowy (regionalno sodišče) ali sodnika sąd rejonowy (okrajno sodišče). V skladu s členom 36(2) navedenega zakona so ti delegati izvoljeni s tajnim glasovanjem v enakem številu kot člani kolegija navedenega sąd okręgowy (regionalno sodišče).
13Člen 42a zakona o splošnih sodiščih določa:
„1. V okviru dejavnosti sodišč ali sodnih organov ni dovoljeno podvomiti o legitimnosti [sodišč], ustavnih organov države in organov za nadzor in zaščito prava.
2Splošno sodišče ali drug organ oblasti ne more ugotoviti ali presojati zakonitosti imenovanja sodnika ali pristojnosti za opravljanje nalog v zvezi z izvajanjem sodne oblasti, ki izhaja iz tega imenovanja.“
14Člen 55(1) tega zakona je v različici, ki je veljala do 13. februarja 2020, določal:
„Sodnike splošnih sodišč imenuje predsednik Republike Poljske na predlog [KRS] v enem mesecu od datuma, ko je bil predlog poslan.“
15Člen 55(1) navedenega zakona zdaj določa:
„Sodnik splošnega sodišča je oseba, ki jo na to mesto imenuje predsednik Republike Poljske in ki je prisegla pred zadnjenavedenim.“
16Člen 58 zakona o splošnih sodiščih je v različici, ki je veljala do 13. februarja 2020, določal:
„1. Če je na eno prosto sodniško mesto prijavljenih več kandidatov, je treba vse prijave preučiti na istem zasedanju skupščine.
2Generalna skupščina višjih sodnikov ali generalna skupščina regionalnih sodnikov z glasovanjem odloči o kandidatih in vse prispele prijave skupaj z navedbo števila prejetih glasov glede na primer posreduje predsedniku zadevnega sąd apelacyjny (višje sodišče) ali sąd okręgowy (regionalno sodišče).“
17Odstavek 2 tega člena 58 je bil 14. februarja 2020 razveljavljen. Nato je bilo v odstavku 1 navedenega člena 58 določeno:
„1. Če je na eno prosto sodniško mesto prijavljenih več kandidatov, je treba vse kandidature preučiti na istem zasedanju kolegija.
[…].“
18Z ustawa o Sądzie Najwyższym (zakon o vrhovnem sodišču) z dne 8. decembra 2017 (Dz. U. iz leta 2018, pozicija 5), je bil med drugim v okviru Sąd Najwyższy (vrhovno sodišče) uveden Izba Kontroli Nadzwyczajnej i Spraw Publicznych (senat za izredni nadzor in javne zadeve, Poljska).
19Člen 26 zakona o vrhovnem sodišču, kakor je bil spremenjen z zakonom z dne 20. decembra 2019 o spremembi zakona o splošnih sodiščih, zakona o vrhovnem sodišču in nekaterih drugih zakonov, določa:
„1. [Senat za izredni nadzor in javne zadeve] je pristojen za izredna pravna sredstva, spore v zvezi z volitvami in izpodbijanja veljavnosti nacionalnega ali ustavnega referenduma, ugotavljanje veljavnosti volitev in referendumov, druge zadeve javnega prava, vključno s spori o varstvu konkurence, regulaciji energetike, telekomunikacijah in železniškem prometu ter spori, v okviru katerih se vložijo pravna sredstva zoper odločbe Przewodniczy Krajowej Rady Radiofonii i Telewizji [(predsednik nacionalnega sveta za radiotelevizijo, Poljska)] ali zaradi prekomernega trajanja postopkov pred sodišči splošne pristojnosti in vojaškimi sodišči ter pred Sąd Najwyższy [(vrhovno sodišče)].
2[Senat za izredni nadzor in javne zadeve] je pristojen za odločanje o predlogih ali izjavah v zvezi z izločitvijo sodnika ali določitvijo sodišča, pred katerim mora potekati postopek, vključno z očitki, ki se nanašajo na neobstoj neodvisnosti sodišča ali sodnika. Sodišče, ki odloča v zadevi, nemudoma pošlje predlog predsedniku [senata za izredni nadzor in javne zadeve], da se ta predlog obravnava v skladu s pravili, ki jih določajo posebne določbe. Predložitev predloga predsedniku [senata za izredni nadzor in javne zadeve] ne prekine postopka, ki teče.
3Predlog iz odstavka 2 se ne obravnava, če se nanaša na ugotavljanje ali presojo zakonitosti imenovanja sodnika ali njegove legitimnosti za opravljanje sodniške funkcije.
[…].“
20Člen 29 zakona o vrhovnem sodišču določa, da sodnike Sąd Najwyższy (vrhovno sodišče) na predlog KRS imenuje predsednik republike.
21Člen 9a ustawa o Krajowej Radzie Sądownictwa (zakon o nacionalnem sodnem svetu) z dne 12. maja 2011 (Dz. U. iz leta 2011, št. 126, pozicija 714), kot je bil spremenjen z ustawa o zmianie ustawy o Krajowej Radzie Sądownictwa oraz niektórych innych ustaw (zakon o spremembah zakona o nacionalnem sodnem svetu in nekaterih drugih zakonov) z dne 8. decembra 2017 (Dz. U. iz leta 2018, pozicija 3), določa:
„1. [Spodnji dom parlamenta] izmed sodnikov [Sąd Najwyższy (vrhovno sodišče)] ter splošnih, upravnih in vojaških sodišč izvoli petnajst članov [KRS] za skupni štiriletni mandat.
2[Spodnji dom parlamenta] na volitvah iz odstavka 1, kolikor je mogoče, upošteva potrebo, da so v [KRS] zastopani sodniki iz različnih vrst in z različnih ravni sodišč.
3Skupni mandat novih članov [KRS], izvoljenih izmed sodnikov, se začne dan po njihovi izvolitvi. Odhajajoči člani [KRS] opravljajo funkcije do dneva, ko se začne skupni mandat novih članov [KRS].“
22Prehodna določba, vsebovana v členu 6 zakona o spremembah zakona o nacionalnem sodnem svetu in nekaterih drugih zakonov, ki je začel veljati 17. januarja 2018, določa:
„Mandat članov [KRS] iz člena 187(1), točka 2, [ustave], izvoljenih na podlagi sedanjih določb, traja do dneva pred začetkom mandata novih članov [KRS], vendar največ 90 dni od datuma začetka veljavnosti tega zakona, razen če se je mandat predhodno končal zaradi izteka.“
23Člen 48 ustawa – Kodeks postępowania cywilnego (zakon o uvedbi zakonika o civilnem postopku) z dne 17. novembra 1964 v različici, ki se uporablja za spor o glavni stvari (v nadaljevanju: zakonik o civilnem postopku), določa:
„(1) Sodnik se izloči na podlagi zakona:
[…]
[…].“
24Člen 49 zakonika o civilnem postopku v odstavku 1 določa:
„Ne glede na razloge iz člena 48 sodišče izloči sodnika na njegov predlog ali na predlog stranke, če obstaja okoliščina, ki lahko vzbudi upravičen dvom o nepristranskosti tega sodnika v dani zadevi.“
25Člen 50 tega zakonika določa:
„(1) Stranke zaprosijo za izločitev sodnika v pisni obliki ali z ustno izjavo, zabeleženo pri sodišču, pred katerim teče dana zadeva, pri čemer izkažejo verjetnost obstoja razlogov za izločitev.
(2) Poleg tega mora stranka, ki je sodelovala na obravnavi, izkazati verjetnost, da je do okoliščine, ki utemeljuje izločitev, prišlo šele pozneje oziroma da je bila o njej obveščena naknadno.
(3) Dokler o predlogu za izločitev sodnika ni odločeno:
26Člen 365(1) zakonika o civilnem postopku določa:
„Pravnomočna sodba ne zavezuje le strank in sodišča, ki jo je izdalo, temveč tudi druga sodišča, druge javne organe in organe javne uprave ter druge osebe v primerih, določenih z zakonom.“
27Člen 367(3) tega zakonika določa:
„Sodišče druge stopnje zadevo obravnava v senatu treh sodnikov. Na obravnavi, iz katere je javnost izključena, sodišče odloča v sestavi sodnika posameznika, razen kadar izreče sodbo.“
28V skladu s členom 379, točka 4, navedenega zakonika je postopek ničen, „če je bila sestava sodišča, ki je odločalo o zadevi, nezakonita ali če je pri obravnavi te zadeve sodeloval sodnik, ki je po zakonu izločen“.
29Člen 401 istega zakonika določa:
„Zaradi ničnosti postopka je mogoče zahtevati obnovo postopka:
[…].“
30Spor o glavni stvari poteka med zasebno družbo in potrošnikom v zvezi s terjatvijo, ki izhaja iz kreditne pogodbe.
31Ta zasebna družba je proti temu potrošniku vložila tožbo za plačilo zneska 16.000 poljskih zlotov (PLN) (približno 3450 EUR), povečanega za obresti in stroške postopka. Sąd Rejonowy w Dąbrowie Górniczej (okrajno sodišče v Dąbrowi Górniczi, Poljska) je izdalo meritorno odločbo v obliki plačilnega naloga. Navedeni potrošnik je zoper to odločbo vložil ugovor. To okrajno sodišče je s sklepom ta ugovor zavrnilo.
32Isti potrošnik je zoper ta sklep vložil pritožbo pri Sąd Okręgowy w Katowicach (regionalno sodišče v Katovicah, Poljska). Za preučitev te pritožbe je bil določen senat treh sodnikov, v katerem je bila sodnica A. Z.
33Glede okoliščin, v katerih je bila sodnica A. Z. imenovana na Sąd Okręgowy w Katowicach (regionalno sodišče v Katovicah), je iz predložitvene odločbe razvidno, da se je ta sodnica, ki je bila tedaj od leta 1996 sodnica na Sąd Rejonowy w Jaworznie (okrajno sodišče v Jaworznu, Poljska), prijavila na prosto delovno mesto sodnika na Sąd Okręgowy w Katowicach (regionalno sodišče v Katovicah).
34Po predhodnem mnenju o kandidaturi sodnice A. Z., ki ga je izdal kolegij Sąd Apelacyjny w Katowicach (višje sodišče v Katovicah, Poljska), se je generalna skupščina predstavnikov sodnikov, ki spadajo v območje pristojnosti tega sodišča, vzdržala izdaje mnenja o tej kandidaturi. Ta skupščina je namreč 14. januarja 2019 sprejela resolucijo, v kateri je navedla, da se bo vzdržala sodelovanja v postopku imenovanja sodnikov na prosta mesta na tem sodišču in na sądy okręgowe (regionalna sodišča), ki spadajo v območje njegove pristojnosti, zaradi zaskrbljenosti glede statusa in načina delovanja KRS, ki naj bi imel vlogo v takem postopku imenovanja.
35Poleg tega je skupščina predstavnikov sodnikov, ki spadajo v območje pristojnosti Sąd Apelacyjny w Katowicach (višje sodišče v Katovicah), z resolucijo, sprejeto istega dne, svojemu predsedniku naložila, prvič, naj ne posreduje kandidatur za prosta mesta sodnikov na tem sodišču in na Sąd Okręgowy w Katowicach (regionalno sodišče v Katovicah), dokler ta skupščina ne poda mnenja o njih, in drugič, naj dnevni red za pripravo postopkov imenovanja odloži na poznejši datum, dokler ne bodo odpravljeni dvomi v zvezi s KRS.
36Kljub sprejetju teh resolucij je predsednik Sąd Apelacyjny w Katowicach (višje sodišče v Katovicah), ki je obenem predsednik generalne skupščine sodnikov tega sodišča in ki ga je za predsednika navedenega sodišča imenoval minister za pravosodje, začel postopek v zvezi s kandidaturo sodnice A. Z. Zadnjenavedeno je nato predsednik Republike Poljske imenoval za sodnika na Sąd Okręgowy w Katowicach (regionalno sodišče v Katovicah).
37Sodnik poročevalec senata, navedenega v točki 32 te sodbe, je na seji 18. marca 2021, iz katere je bila javnost izključena, izrazil dvome, ali ima ta senat status „sodišča“, glede na okoliščine, v katerih je bila sodnica A. Z. imenovana na Sąd Okręgowy w Katowicach (regionalno sodišče v Katovicah). V teh okoliščinah je zadevo sam predložil Sodišču na podlagi člena 367(3) zakonika o civilnem postopku.
38Spor o glavni stvari poteka med potrošnikoma in banko v zvezi s terjatvijo in zahtevkom za razglasitev ničnosti kreditne pogodbe, izražene v tuji valuti.
39Ta potrošnika sta pri Sąd Okręgowy w Krakowie (regionalno sodišče v Krakovu) vložila tožbo, s katero sta predlagala, naj se tej banki naloži plačilo, med drugim, zneska 104.537 PLN (približno 22.540 EUR) in razveljavi zadevna kreditna pogodba z učinkom za nazaj, pri čemer sta se sklicevala na sodbo z dne 3. oktobra 2019, Dziubak ( C‑260/18 , EU:C:2019:819 ). Poleg tega sta predlagala sprejetje ukrepov zavarovanja, s katerimi bi se jima med drugim omogočilo, da začasno prekineta z mesečnimi plačili na podlagi te kreditne pogodbe, dokler v sporu o glavni stvari ne bo izdana pravnomočna sodba.
40Obravnava tega spora in tega predloga za ukrepe zavarovanja je bila dodeljena v odločanje sodniku posamezniku pri Sąd Okręgowy w Krakowie (regionalno sodišče v Krakovu), ki je predložitveno sodišče v tej zadevi.
41Navedeno sodišče je s sklepom z dne 9. oktobra 2020 navedenemu predlogu ugodilo.
42Navedena banka je zoper ta sklep vložila pritožbo. Za obravnavo te pritožbe je bil določen senat treh sodnikov pri Sąd Okręgowy w Krakowie (regionalno sodišče v Krakovu). Eden od članov tega senata je sodnica A. T., ki je bila prav tako imenovana za sodnico poročevalko in je predsedovala navedenemu senatu. Zadnjenavedeni senat je navedeni sklep spremenil in predlog za ukrepe zavarovanja v celoti zavrnil. Ker zoper tako odločbo ni bilo več mogoče vložiti pravnega sredstva, je bila zadeva vrnjena predložitvenemu sodišču, da to odloči v postopku v glavni stvari.
43Glede okoliščin imenovanja sodnice A. T. na Sąd Okręgowy w Krakowie (regionalno sodišče v Krakovu) je iz predložitvene odločbe razvidno, da se je ta sodnica, ki je bila takrat od leta 2009 zaposlena na Sąd Rejonowy dla Krakowa‑Krowodrzy w Krakowie (okrajno sodišče Krakov ‑Krowodrza v Krakovu, Poljska), prijavila na prosto delovno mesto sodnika na Sąd Okręgowy w Krakowie (regionalno sodišče v Krakovu). Navedena sodnica je bila edina kandidatka za to delovno mesto. Predložitveno sodišče pojasnjuje, da številni sodniki sądy rejonowe (okrajna sodišča) kljub svojim bogatim izkušnjam ne sodelujejo več na teh natečajih, ker postopek imenovanja sodnikov splošnih sodišč ni več v skladu z ustavo, zlasti ker sklepi KRS, ki je postal zelo politiziran, ne temeljijo več na objektivnih merilih in dajejo prednost kandidatom, ki jih podpirajo predsedniki sodišč, ki jih imenuje minister za pravosodje.
44Kolegium Sądu Okręgowego w Krakowie (kolegij regionalnega sodišča v Krakovu, Poljska) je na obravnavi 1. junija 2020 podal mnenje o kandidaturi sodnice A. T.
45Predložitveno sodišče v zvezi s tem navaja, da večino članov tega kolegija sestavljajo predsednik Sąd Okręgowy w Krakowie (regionalno sodišče v Krakovu) in predsedniki sądy rejonowe (okrajna sodišča), na katerih imenovanje neposredno vpliva minister za pravosodje. Dodaja, da kandidatura sodnice A. T. ni bila predložena v mnenje generalni skupščini sodnikov Sąd Okręgowy w Krakowie (regionalno sodišče v Krakovu), saj je poljski zakonodajalec odpravil vsakršen dejanski vpliv sodne samouprave na postopek imenovanja sodnikov na Poljskem. Od 14. februarja 2020 in zlasti po tem, ko je po spremembi začel veljati člen 58 zakona o splošnih sodiščih, mnenje te skupščine namreč ni več potrebno.
46KRS je 7. julija 2020 sprejel resolucijo, s katero je priporočil imenovanje sodnice A. T. na mesto sodnika na Sąd Okręgowy w Krakowie (regionalno sodišče v Krakovu). Predsednik Republike Poljske je 4. februarja 2021 A. T. imenoval na to mesto sodnika.
47Zaradi okoliščin tega imenovanja je predložitveno sodišče podvomilo v to, da je bila sestava senata treh sodnikov iz točke 42 te sodbe – ki je odločal o pritožbi banke zoper njegov sklep z dne 9. oktobra 2020 – v skladu s pravom Unije, in posledično v veljavnost odločbe, ki jo je sprejel ta senat. Navedeno sodišče se v tem kontekstu sprašuje, ali ga zavezuje sklep tega senata, s katerim so bili ukrepi zavarovanja, ki jih je izreklo, razveljavljeni, ali pa bi bilo treba v skladu s sistemom naključnega dodeljevanja zadev določiti novi senat, v katerem ne bo sodnice A. T., da ponovno preuči to pritožbo.
Obrazložitev predlogov za sprejetje predhodne odločbe in vprašanj, postavljenih v zadevah C‑181/21 in C‑269/21
48Predložitveni sodišči v bistvu ugotavljata, da se zadevi C‑181/21 in C‑269/21 drugače kot druge zadeve, o katerih je Sodišče odločalo do zdaj, nanašata na imenovanja sodnikov splošnih sodišč, in ne na imenovanja sodnikov Sąd Najwyższy (vrhovno sodišče).
49V zvezi s tem predložitveni sodišči navajata nekaj sprememb, povezanih z nedavnimi pravosodnimi reformami na Poljskem, glede sestave KRS in organov za samoregulacijo sodstva ter njihove vloge v postopku imenovanja na taka delovna mesta ter glede sodnega nadzora nad zakonitostjo teh imenovanj. Zaradi teh različnih elementov navedeni sodišči dvomita o tem, ali imajo senati, v katerih sodelujejo sodniki, ki so imenovani po takem postopku, status „sodišča“ zlasti v smislu prava Unije.
50V teh okoliščinah sta Sąd Okręgowy w Katowicach (regionalno sodišče v Katovicah) in Sąd Okręgowy w Krakowie (regionalno sodišče v Krakovu) prekinili odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložili ti vprašanji, ki sta v zadevah C‑181/21 in C‑269/21 skoraj enaki:
„1.
Ali je treba člen 2 in člen 19(1) [PEU] ter člen 6, od (1) do (3), PEU v povezavi s členom 47 [Listine] razumeti tako, da:
je bil za izpolnitev zahteve, da se o kandidatu za sodniško mesto izda mnenje, zadolžen kolegij sodnikov, ki je bil oblikovan tako, da je večino njegovih članov imenoval predstavnik izvršilne oblasti, in sicer minister za pravosodje, ki je tudi generalni državni tožilec [(zadeva C‑269/21)];
51S sklepoma predsednika Sodišča z dne 5. maja 2021 sta bili zadevi C‑181/21 in C‑269/21 združeni za pisni in ustni del postopka ter izdajo sodbe.
52Predložitveni sodišči sta predlagali, naj se ta predloga za sprejetje predhodne odločbe obravnavata po hitrem postopku na podlagi člena 105 Poslovnika Sodišča. V utemeljitev svojih predlogov sta navedli, da je uporaba tega postopka upravičena, ker na splošnih sodiščih vsaj več sto oseb zaseda in izreka vse številčnejše odločbe, čeprav so bile po njunem mnenju te osebe na funkcijo sodnika takega sodišča imenovane „z očitno kršitvijo določb poljskega prava, ki urejajo postopek imenovanja sodnikov“. V teh okoliščinah naj bi bilo treba čim prej odgovoriti na zastavljeni vprašanji, da bi se v interesu zadevnih strank, učinkovitega izvajanja sodne oblasti in pravne varnosti razblinili vsi dvomi glede delovanja splošnih sodišč, na katerih sodita sodnika, katerih imenovanje se obravnava v teh zadevah, z vidika zahtev glede neodvisnega, nepristranskega in z zakonom predhodno ustanovljenega sodišča.
53Člen 105(1) Poslovnika določa, da če je treba zadevo zaradi njene narave obravnavati v kar najkrajšem času, lahko predsednik Sodišča na predlog predložitvenega sodišča ali izjemoma po uradni dolžnosti po opredelitvi sodnika poročevalca in generalnega pravobranilca odloči, da se predlog za sprejetje predhodne odločbe obravnava po hitrem postopku.
54V zvezi s tem je treba opozoriti, da je tak hitri postopek postopkovni instrument, namenjen odzivu na položaj izjemne nujnosti (sodba z dne 21. decembra 2021, Randstad Italia, C‑497/20 , EU:C:2021:1037 , točka 37 in navedena sodna praksa).
55V obravnavani zadevi je predsednik Sodišča 5. maja 2021 po opredelitvi sodnika poročevalca in generalnega pravobranilca odločil, da se predlogoma iz točke 52 te sodbe ne ugodi. Okoliščina, da se postavljena vprašanja nanašajo na delovanje splošnih sodišč, v katerih zaseda veliko sodnikov, kot sta sodnika, katerih imenovanje se obravnava v teh zadevah, namreč ne zadostuje za obstoj izjemne nujnosti, ki je potrebna, da bi se lahko utemeljilo obravnavanje po hitrem postopku. Enako velja za okoliščino, da se odločitve, ki jih dnevno sprejemata sodnika, katerih imenovanji sta sporni v teh zadevah, potencialno nanašajo na veliko število posameznikov. Nazadnje, občutljivost navedenih vprašanj sama po sebi ne pomeni, da jih je treba obravnavati v kar najkrajšem času v smislu člena 105(1) Poslovnika.
56Poljska vlada, ki sta jo na obravnavi podpirali Prokuratura Okręgowa w Katowicach (regionalno državno tožilstvo v Katovicah, Poljska) in Prokuratura Okręgowa w Krakowie (regionalno državno tožilstvo v Krakovu, Poljska), v bistvu trdi, da problematika v zvezi z organizacijo sodstva držav članic, kot je obravnavana v predloženih vprašanjih, spada v izključno pristojnost zadnjenavedenih, in ne na stvarno področje uporabe prava Unije.
57V zvezi s tem je iz ustaljene sodne prakse razvidno, da čeprav je organizacija sodstva v državah članicah res v njihovi pristojnosti, morajo države članice pri izvajanju te pristojnosti spoštovati obveznosti, ki zanje izhajajo iz prava Unije, in da lahko to velja med drugim glede nacionalnih pravil v zvezi s sprejetjem odločb o imenovanju sodnikov in po potrebi pravil v zvezi s sodnim nadzorom, ki se uporablja v okviru takih postopkov imenovanja (sodba z dne 22. marca 2022, Prokurator Generalny (Disciplinski senat vrhovnega sodišča – Imenovanje), C‑508/19 , EU:C:2022:201 , točka 56 in navedena sodna praksa).
58Poleg tega je iz postavljenih vprašanj jasno razvidno, da se ne nanašata na razlago poljskega prava, temveč na razlago določb prava Unije, na katere se nanašata.
59Iz tega izhaja, da je Sodišče pristojno za odločanje o teh predlogih za sprejetje predhodne odločbe.
60Poljska vlada v zadevi C‑181/21 izpodbija dopustnost predloga za sprejetje predhodne odločbe, pri čemer v bistvu trdi zlasti to, da je za predložitev vprašanj – postavljenih v tej zadevi – Sodišču, pristojen edino senat treh sodnikov, ki odloča v postopku v glavni stvari, in ne en sodnik iz tega senata, ki deluje samostojno.
61V zadevi C‑269/21 ta vlada trdi, da na podlagi poljskih postopkovnih pravil predložitveno sodišče v tej zadevi ni pristojno za nadzor zakonitosti sestave senata treh sodnikov, ki je izdal sklep, s katerim je bilo pravnomočno odločeno o predlogu za ukrepe zavarovanja, ki sta ga vložili tožeči stranki iz postopka v glavni stvari, zlasti pa ne za nadzor zakonitosti imenovanja sodnice A. T., ki je bila v tem senatu. Ta vlada ob podpori Komisije na obravnavi pred Sodiščem meni, da v teh okoliščinah odgovor Sodišča na vprašanja tega predložitvenega sodišča ni potreben za rešitev spora o glavni stvari.
62V zvezi s tem je Sodišče že večkrat poudarilo, da je postopek, uveden s členom 267 PDEU, instrument sodelovanja med Sodiščem in nacionalnimi sodišči, s katerim prvo zagotavlja drugim razlago prava Unije, ki jo potrebujejo za rešitev sporov, o katerih odločajo, ter da namen predhodnega odločanja ni oblikovanje posvetovalnih mnenj o splošnih ali hipotetičnih vprašanjih, temveč dejanska potreba po učinkoviti rešitvi spora (sodba z dne 22. marca 2022, Prokurator Generalny (Disciplinski senat vrhovnega sodišča – Imenovanje), C‑508/19 , EU:C:2022:201 , točka 60 in navedena sodna praksa).
63Kot izhaja iz samega besedila člena 267 PDEU, „je treba“ predhodno odločbo, za katero je zaprošeno, sprejeti, da se predložitvenemu sodišču omogoči „izreči sodbo“ v zadevi, v kateri odloča (sodba z dne 22. marca 2022, Prokurator Generalny (Disciplinski senat vrhovnega sodišč – Imenovanje), C‑508/19 , EU:C:2022:201 , točka 61 in navedena sodna praksa).
64Sodišče je tako opozorilo, da iz besedila in sistematike člena 267 PDEU izhaja, da postopek predhodnega odločanja zlasti predpostavlja, da pred nacionalnimi sodišči dejansko poteka spor, v okviru katerega se od teh sodišč zahteva, da izdajo odločbo, v kateri bo mogoče upoštevati sodbo, izdano v postopku predhodnega odločanja (sodba z dne 22. marca 2022, Prokurator Generalny (Disciplinski senat vrhovnega sodišča – Imenovanje), C‑508/19 , EU:C:2022:201 , točka 62 in navedena sodna praksa).
65V okviru takega postopka mora torej med tem sporom in določbami prava Unije, katerih razlaga se zahteva, obstajati takšna povezava, da je ta razlaga objektivno potrebna za odločitev, ki jo mora sprejeti predložitveno sodišče (sodba z dne 26. marca 2020, Miasto Łowicz in Prokurator Generalny, C‑558/18 in C‑563/18 , EU:C:2020:234 , točka 48 in navedena sodna praksa).
66V obravnavanem primeru je treba glede zadeve C‑181/21 najprej poudariti, da je, kot je razvidno iz predloga za sprejetje predhodne odločbe, ki je bil vložen v tej zadevi, ta predlog na Sodišče naslovil sodnik poročevalec – iz postopka v glavni stvari – senata treh sodnikov. Ta sodnik dvomi o skladnosti sestave tega senata zlasti s členom 19(1) PEU in členom 47 Listine, ker je v navedenem senatu prisotna sodnica A. Z., ki je bila imenovana po postopku, ki velja po reformi poljskega pravosodnega sistema.
67Ta sodnik, ki je vložil predlog za sprejetje predhodne odločbe, želi tako z vprašanjema za predhodno odločanje izvedeti, ali sodnik, ki je del istega senata kot on v zadevi v glavni stvari in ki je bil imenovan v nekaterih posebnih okoliščinah, izpolnjuje zahteve, ki so značilne za neodvisno, nepristransko in z zakonom predhodno ustanovljeno sodišče, v smislu prava Unije.
68V zvezi s tem je res, da mora vsako sodišče preveriti, ali je s svojo sestavo neodvisno in nepristransko z zakonom predhodno ustanovljeno sodišče v smislu zlasti člena 19(1), drugi pododstavek, PEU, če se v zvezi s tem pojavi resen dvom, pri čemer je ta preveritev potrebna za zaupanje, ki ga morajo sodišča demokratične družbe vzbujati pri pravnem subjektu (sodbi z dne 26. marca 2020, Preveritev Simpson/Svet in HG/Komisija, C‑542/18 RX‑II in C‑543/18 RX‑II , EU:C:2020:232 , točka 57 , in z dne 5. junija 2023, Komisija/Poljska (Neodvisnost in zasebno življenje sodnikov), C‑204/21 , EU:C:2023:442 , točka 129 in navedena sodna praksa).
69Vendar ostaja dejstvo, da nujnost razlage v smislu člena 267 PDEU, za katero je bilo Sodišče zaprošeno v okviru postopka predhodnega odločanja, pomeni, da nacionalno sodišče, ki se – tako kot sodnik, ki je vložil predlog za sprejetje predhodne odločbe v zadevi C‑181/21 – odloči, da bo pri Sodišču vložilo predlog za sprejetje predhodne odločbe, lahko samo izpelje posledice iz te razlage tako, da z njenega vidika presodi zakonitost imenovanja drugega sodnika iz istega senata in ga po potrebi izloči.
70Ne iz predložitvene odločbe in ne iz spisa, ki je na voljo Sodišču v zadevi C‑181/21, pa ni razvidno, da bi na podlagi pravil nacionalnega prava sodnik, ki je v tej zadevi vložil predlog za sprejetje predhodne odločbe, sam lahko tako ravnal.
71Tako se ne zdi, da bi navedeni sodnik lahko sam upošteval morebitne odgovore Sodišča na njegovi vprašanji za predhodno odločanje.
72Razlaga določb prava Unije, za katero je navedeno sodišče prosilo v zadevi C‑181/21, torej ne ustreza objektivni potrebi, povezani z odločitvijo, ki bi jo sodnik, ki je vložil predlog za sprejetje predhodne odločbe, lahko samostojno sprejel v postopku v glavni stvari.
73Zato je treba predlog za sprejetje predhodne odločbe v zadevi C‑181/21 obravnavati, kot da se nanaša na oblikovanje posvetovalnih mnenj o splošnih ali hipotetičnih vprašanjih v smislu sodne prakse, navedene v točki 62 te sodbe, in zato ni dopusten.
74Glede zadeve C‑269/21 je treba poudariti, da predložitveno sodišče v predlogu za sprejetje predhodne odločbe, vloženem v tej zadevi, samo poudarja, da zoper sklep senata treh sodnikov Sąd Okręgowy w Krakowie (regionalno sodišče v Krakovu), s katerim je ta spremenil njegovo odločbo in zavrnil predlog zadevnih potrošnikov za ukrepe zavarovanja, ni več mogoče vložiti pravnega sredstva. Vendar se navedeno sodišče sklicuje na pravno negotovost v zvezi s tem sklepom zaradi dvomov o pravilnosti sestave senata, ki ga je izdal, ker je v tem senatu sodnica A. T. Navedeno sodišče pa ne navaja nobene določbe poljskega procesnega prava, ki bi mu podelila pristojnost, da sploh kot sodnik posameznik preizkusi skladnost pravnomočnega sklepa, ki ga je o takem predlogu izda senat treh sodnikov, zlasti s pravom Unije.
75Poleg tega je iz spisa, ki je na voljo Sodišču, razvidno, da je bilo o predlogu za ukrepe zavarovanja v postopku v glavni stvari pravnomočno odločeno s sklepom, ki na podlagi člena 365 zakonika o civilnem postopku zavezuje predložitveno sodišče, in da to ni pristojno ne za „izločitev“ sodnika, ki je del senata, ki je izdal ta sklep, niti za izpodbijanje tega sklepa.
76Glede na elemente, navedene v točkah 74 in 75 te sodbe, se ne zdi, da bi bilo predložitveno sodišče v zadevi C‑269/21 na podlagi pravil nacionalnega prava pristojno za presojo zakonitosti – zlasti glede na pravo Unije – sestave senata treh sodnikov, ki je izdal sklep, s katerim je bilo pravnomočno odločeno o predlogu za sprejetje ukrepov zavarovanja, in zlasti pogojev za imenovanje sodnice A. T., ter po potrebi za izpodbijanje tega sklepa.
77Iz teh elementov namreč izhaja, da je senat treh sodnikov – v katerem je sodnica A. T. in ki je spremenil prvostopenjski sklep predložitvenega sodišča – v celoti zavrnil predlog tožečih strank iz postopka v glavni stvari za sprejetje ukrepov zavarovanja. Odločanje o tem predlogu, ki sta ga zadnjenavedeni vložili vzporedno s tožbo v glavni stvari, je bilo torej pravnomočno končano.
78Tako sta vprašanji, postavljeni v zadevi C‑269/21, neločljivo povezani s fazo postopka v zadevi v glavni stvari, ki je bila pravnomočno končana in ki se razlikuje od spora o glavni stvari, ki ostaja edini, ki poteka pred predložitvenim sodiščem (glej po analogiji sodbo z dne 22. marca 2022, Prokurator Generalny in drugi (Disciplinski senat vrhovnega sodišča – Imenovanje), C‑508/19 , EU:C:2022:201 , točka 71 in navedena sodna praksa). Navedeni vprašanji torej ne ustrezata objektivni potrebi za rešitev tega spora, temveč je njun namen doseči, da Sodišče opravi splošno presojo postopka imenovanja splošnih sodnikov na Poljskem, ki ni povezana s potrebami navedenega spora.
79Iz tega sledi, da navedeni vprašanji presegata okvir sodne naloge, ki jo ima Sodišče na podlagi člena 267 PDEU (glej po analogiji sodbo z dne 22. marca 2022, Prokurator Generalny (Disciplinski senat vrhovnega sodišča – Imenovanje), C‑508/19 , EU:C:2022:201 , točka 82 in navedena sodna praksa).
80V teh okoliščinah je treba ugotoviti, da predlog za sprejetje predhodne odločbe v zadevi C‑269/21 prav tako ni dopusten.
81Iz vseh navedenih preudarkov izhaja, da predloga za sprejetje predhodne odločbe nista dopustna.
82Ker je ta postopek za stranke v postopkih v glavni stvari ena od stopenj v postopkih pred predložitvenima sodiščema, ti odločita o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.
Iz teh razlogov je Sodišče (veliki senat) razsodilo:
Predloga za sprejetje predhodne odločbe, ki sta ju vložili Sąd Okręgowy w Katowicach (regionalno sodišče v Katovicah, Poljska) z odločbo z dne 18. marca 2021 in Sąd Okręgowy w Krakowie (regionalno sodišče v Krakovu, Poljska) z odločbo z dne 31. marca 2021, nista dopustna.
Podpisi
(*1) Jezik postopka: poljščina.
Tekstas iš mūsų archyvo (Europos Sąjungos leidinių biuro „Cellar“ duomenys). Commission Decision 2011/833/EU — free reuse incl. commercial; attribution to EUR-Lex / Court of Justice of the European Union required; EUR-Lex is not the authentic record of the Court.